Rekla bi, da se čas pubertete in vse njene tegobe ne morejo kosat s časom, ki pride po 20. letu, ko spet na plan pridejo vprašanja o sebi in kaj si sploh želiš, a sem sploh izbrala taprav faks? Kaj hočem sploh počet? Na eni strani ti mori realnost, da se je treba nekako preživet, za kar rabiš denar, d00h. Ja mamica, iščem službo. In še sebe zapovrhu. In počneš vse kar ni pretežko, četudi je oddaljeno od tvojega študija kako svetlobno leto, sam da je keš. Po drugi strani je potrebno konstantno nekaj počet, da si v gibanju. Tako vsaj ugotoviš kaj ti je kul in kaj ne.
Vsako poletje je enaka zgodba samo da se ti zdi, da je vsako leto mal boljš. V bistvu je še slabš, ker si vsako leto starejši. Že neki časa ne dajem od sebe maksimuma in ravno jst hejtam tak folk, kot sm sama trenutno. Oh dear, eno po riti, da bi se mal vzela v roke.
Samo kaj ko sm busy z vsakodnevnimi zadevami in spontanim lajfom, da zmanjka časa za 'deep shit put yourself together' stvari. Mal manj razmišlat, več akcije
Ma prvo moram pojest zajtrk. Ura je 11:27
Ni komentarjev:
Objavite komentar